Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Uveljavljanje socialnih transferjev je urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/2011) in Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) Ur. l. RS št. 110/2012, ki je v uporabi od 1. januarja 2012. Pravice iz javnih sredstev so denarni prejemki, subvencije in znižana plačila.
Glavne novosti nove zakonodaje
- enotna vstopna točka: vse pravice uveljavljate pri centru za socialno delo (CSD)
- določen je vrstni red uveljavljanja pravic
- nekateri prejemki se zvišujejo, vendar se bo po novem pri odločanju o pravicah poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevalo tudi premoženje
- večja pravičnost in preprečevanje zlorab.
Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju:
- otroški dodatek,
- denarna socialna pomoč,
- varstveni dodatek,
- državna štipendija.
Vlagatelj je dolžan v navedenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato šele lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila. Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva v višini, kot da bi bil dodeljen. Za subvencije in oprostitve plačil vrstni red ne velja.
Vse pravice iz javnih sredstev se uveljavljajo pri centru za socialno delo (CSD), in sicer na predpisani enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil (Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev). Za državne štipendije (Vloga za državne štipendije), izredne pomoči (Vloga za izredno denarno socialno pomoč) in družinskega pomočnika (Zahteva invalidne osebe za določitev oprostitve in prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika in Zahteva zavezanca za določitev prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika) pa so posebne vloge.
Subvencije in znižana plačila, ki jih lahko uveljavite:
- znižano plačilo vrtca,
- dodatna subvencija malice za učence in dijake,
- subvencija kosila za učence,
- subvencija prevozov za dijake in študente,
- oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev,
- prispevek k plačilu družinskega pomočnika,
- subvencija najemnine,
- pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,
- pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Pogoji in merila
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev uvaja enotna merila in pogoje za uveljavljanje posameznih pravic. Enotna je tudi opredelitev materialnega položaja vlagateljev z upoštevanjem premoženja (nepremičnin, vozil, denarnih sredstev, pri čemer se zakon zgleduje po merilih in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do denarne socialne pomoči. Upoštevanje premoženja vlagateljev omogoča pravičnejše razdeljevanje socialnih transferjev in zagotavlja pomoč socialno najbolj ogroženim.
Kateri dohodki se upoštevajo?
- obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
- pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
- dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
- dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
- preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
- nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
- starševski dodatek,
- otroški dodatek,
- denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč,
- varstveni dodatek,
- državne štipendije (brez dodatkov),
- dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
- dodatek za aktivnost po zakonu, ki ureja trg dela,
- dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
- rente iz življenjskega zavarovanja,
- veteranski dodatek,
- invalidski in družinski dodatek,
- nadomestilo za invalidnost,
- sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
- prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
- pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč,
- plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.
Pri subvenciji najemnine ter pri kritju razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje se upoštevajo tudi:
- dediščine, darila, volila,
- dobitki od iger na srečo,
- izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti ter
- drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine.
Kateri dohodki se ne upoštevajo?
- subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz državnega proračuna,
- subvencija za mlado družino kot spodbuda za reševanje stanovanjskih vprašanj po zakonu, ki ureja nacionalno varčevalno shemo in subvencioniranje mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskih vprašanj,
- enkratna denarna pomoč po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah,
- enkratna solidarnostna pomoč članu s strani sindikata,
- povračila škode za sredstva, dana na razpolago za obrambne zadeve in varstva pred naravnimi nesrečami,
- dohodki, povezani s kmetijske dejavnosti in gozdarske dejavnosti, ki jih kot izjeme določi minister s pravilnikom,
- štipendije in drugi prejemki, izplačani učencu/dijaku/študentu za polni učni/študijski čas v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem iz proračuna ali sklada, financ iz proračuna, s strani tuje države,
- prejemki za kritje šolnine in stroškov prevoza ter prebivanja, ki jih izplača pristojni organ za zaposlovanje, delodajalec, ustanova z namenom štipendiranja,
- prejemki, namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja,
- stroški prehrane in prevoza med delom,
- pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in LS, namenjene za preživetje do višine cenzusa samske osebe ali družine po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih.
Premoženje, ki se upošteva?
- nepremično premoženje,
- osebna in druga vozila,
- vodna plovila,
- lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
- vrednostni papirji,
- denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki da, plača ne),
- drugo premično premoženje.
Premoženje, ki se ne upošteva?
- stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
- vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,
- vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
- premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače (na letni ravni; trenutno to mesečno znaša 125 evrov),
- premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
- predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
- poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalne plače,
- kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek,
- sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Ugotavljanje primernosti stanovanja
Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.
Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 18 mesecih prejel več kot dvanajstkrat, je upravičen do denarne socialne pomoči le v primeru, da soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.
Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše
| 1-članska družina | 60 m2 |
| 2-članska družina | 90 m2 |
| 3-članska družina | 110 m2 |
| 4-članska družina | 130 m2 |
| 5-članska družina | 150 m2 |
| 6-članska družina | 170 m2 |
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.
Sporočanje sprememb
Upravičenec mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo vedel.
Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu obrazec za sporočanje sprememb glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev , ki je na voljo pri centru za socialno delo ter na spletnih straneh ministrstva in centrov za socialno delo.
O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je upravičenec izvedel zanjo, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.
Obrazec za sporočanje sprememb glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev
Nekatere pravice se z novo zakonodajo preoblikujejo
Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej od 1. januarja 2012, je državna štipendija za upravičence, ki so štipendijo pridobili po Zakonu o štipendiranju, vendar 1. januarja 2012 še niso stari 18 let, v mirovanju. Družine, v katerih so dijaki do 18. leta starosti, bodo lahko, če bodo izpolnjevale pogoje, dobile višji otroški dodatek. Dijaki in študentje po 18. letu starosti obdržijo štipendijo, nimajo pa več pravice do otroškega dodatka.
Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej s 1. januarjem 2012, državne pokojnine kot samostojnega prejemka ni več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. Center za socialno delo bo preračune opravil po uradni dolžnosti in izdal odločbe.